Izročilna pogodba, znana tudi kot pogodba o izročitvi, je pravni dokument, ki ga ureja Obligacijski zakonik. Gre za posebno vrsto dednopravne pogodbe, ki jo skleneta zapustnik in izročitelj. V praksi so izročitelji pogosto potomci zapustnika. Izročilna pogodba je po vsebini podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, vendar se premoženje zapustnika na upravičenca prenese že ob sklenitvi pogodbe.
V izročilno pogodbo zapustnik vključi pogoje, ki jih mora upravičenec izpolniti. Pravice iz izročilne pogodbe lahko zapustnik uveljavlja takoj po njenem podpisu. Med te pravice pogosto sodijo denarna podpora, zagotovitev doma in bivanja ter druge storitve.
Za veljavnost izročilne pogodbe je bistveno, da je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pogodba velja že v času življenja zapustnika, in ne šele po njegovi smrti. Pomembno je omeniti, da se predmet izročilne pogodbe po podpisu ne všteva več v dedno premoženjsko maso zapustnika. Posledično zakoniti dediči ne morejo dedovati predmeta izročilne pogodbe, prav tako ta ne more biti vrnjen v premoženjsko maso po smrti zapustnika.
V določenih primerih, ki so opredeljeni v nadaljevanju članka, se lahko izročilna pogodba izpodbija in postane neveljavna.
Kaj vse mora biti izpolnjeno pred podpisom izročilne pogodbe?
Kot že omenjeno, je za veljavnost izročilne pogodbe bistveno, da je pripravljena v obliki notarskega zapisa. Pogodbo morajo podpisati in se z njo strinjati vse udeleženci, ki bodo od nje imeli kakršnokoli korist. Predmet izročilne pogodbe mora biti premoženje, ki že obstaja in je že v lasti zapustnika oziroma izročitelja. Predmet torej ne more biti bodoče premoženje, ki ga zapustnik namerava pridobiti.
Ko zapustnik umre, se naknadno pridobljeno premoženje všteje v dedno maso, medtem ko se premoženje, ki je bilo predmet izročilne pogodbe, ne more vštevati vanjo. Če je premoženje pridobljeno na podlagi zapuščinske pogodbe, to premoženje prav tako ne more biti predmet zapuščine. Če ima zapustnik tudi zakonca, lahko ob podpisu izročilne pogodbe upošteva tudi njegove pravice in se mora zakonec s tem strinjati. V nasprotnem primeru ima zakonec pravico zahtevati svoj dedni delež.
Pomembno je še omeniti, da ima zapustnik ob izročitvi pravico do užitka predmeta izročilne pogodbe. To bi v praksi pomenilo, da lahko ob izročitvi nepremičnine zahteva, da slednja še vedno ostaja njegovo prebivališče. Enako velja tudi za zakonca zapustnika, ki lahko zahteva tudi dosmrtno rento v denarju ali naravi, dosmrtno preživljanje in drugo.
V katerih primerih se sklene izročilna pogodba?
Izročilna pogodba se sklepa takrat, ko želi zapustnik svoje premoženje razdeliti že v času svojega življenja. V večini primerov gre za razdelitev svojim potomcem ali zakoncu. V zameno za razdeljeno premoženje lahko zakonec zahteva dosmrtno preživljanje ali rento, lahko pa se stranke pogodbe dogovorijo drugače. Celoten dogovor mora biti sklenjen v notarskem zapisu.
Kaj se zgodi v primeru, ko se kateri od potomcev ne strinja z vsebino izročilne pogodbe?
Če se kateri od potomcev z izročilno pogodbo ne strinja, ima možnost, da poda privolitev k pogodbi. V primeru, da ta potomec umre pred zapustnikom in nima nobenih potomcev, pogodba ostane v veljavi. Če pa zapustnik umre pred potomcem, ki se z vsebino pogodbe ni strinjal, se del premoženja, ki so ga prejeli drugi potomci, šteje kot darilo in se z njim tudi ustrezno ravna.
Kaj se zgodi v primeru, ko je imel zapustnik tudi dolgove?
Potomci, ki prejmejo predmet izročilne pogodbe, niso odgovorni za dolgove zapustnika, razen če je v izročilni pogodbi določeno drugače. Upniki imajo pravico izpodbijati izročitev predmeta izročilne pogodbe pod pogoji, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.
Davek od izročilne pogodbe se odmeri skladno z Zakonom o davku na dediščine in darila. Če gre za izročitev ožjemu potomcu, je takšna izročilna pogodba oproščena plačila davka, kar velja za osebe prvega dednega reda. Tudi oseba, ki je opredeljena kot kmet, ne plača davka, če ima odločbo o statusu kmeta in če je predmet izročilne pogodbe kmetijsko zemljišče.
Ali je izročilno pogodbo možno izpodbijati?
Če pride do kršitve izročilne pogodbe, na primer, če potomec ne skrbi več za zapustnika ali se ne drži dogovora, lahko zapustnik odstopi od izročilne pogodbe. Preklic izročilne pogodbe je možen v primeru hude nehvaležnosti potomca ali v primeru, ko se ta vede nepravično in nemoralno. Nehvaležnost v tem primeru obravnava sodišče.
Na primer, če potomec ne obiskuje več zapustnika, vendar mu še vedno plačuje dogovorjeno rento, gre za delno nehvaležnost, kar še ni zadosten razlog za preklic izročilne pogodbe.
Če se izročilna pogodba prekliče, lahko potomec zahteva svoj nujni delež, ki mu po zakonu pripada na zapuščini. To ni možno v primeru, ko je zakonec razdedinjen, ker je nevreden, da bi podedoval premoženje zapustnika. Potomec se seveda lahko tudi odpove dediščini. Ob izračunu dednega deleža se nujno upoštevajo deli premoženja, ki so bili podarjeni drugim potomcev kot darilo.
Zapustnik ima v določenih primerih pravico preklicati izročilno pogodbo. Eden izmed razlogov je izrazita nehvaležnost, ki se kaže v nemoralnem vedenju potomca do zapustnika ali njegovih bližnjih po sklenitvi pogodbe. V takem primeru ni več razloga, da bi potomec obdržal predmet izročilne pogodbe. Drugi možen razlog za preklic je, če se potomec ne drži dogovora o nudenju preživnine ali ne izplačuje dolgov zapustnika, če je to določeno v pogodbi.
V praksi je najpogostejši razlog za preklic izročilne pogodbe huda nehvaležnost. To se kaže v neprimernem in nemoralnem obnašanju potomca do zapustnika ali v neizpolnjevanju določil iz pogodbe. Zapustnik ima pravico zahtevati preklic izročilne pogodbe, če mu potomec ne plačuje dogovorjene rente ali za zapustnika ne skrbi skladno z dogovorom. Enako velja tudi v primeru neplačevanja dolgov zapustnika. Za veljavnost in obstoj izročilne pogodbe je torej bistvenega pomena, da se obe stani držita dogovorjenega.